Makuc Vladimir

Vladimir Makuc (1925 – 2016) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1954 tudi diplomiral, nato pa leta 1956 končal še specialko za restavratorstvo in konservatorstvo pri profesorju Miroslavu Šubicu. Pomagal je pri restavriranju srednjeveških fresk in izdeloval natančne kopije. V začetku se je umetniško predvsem posvečal grafiki in do leta 1960, ko je odšel študirat v Pariz, ustvarjal sprva lesoreze, nato jedkanice in akvatinte. Umetnik je izbral lastno motiviko, pretežno vezano na Primorje, Kras in mediteransko vzdušje. Na njegovih grafikah, kasneje tudi na slikah in kipih, se v mreži črt ali ploskev pogosto pojavljajo biki in različne ptice. Navdih je našel tudi v antični mitologiji, pri Ledi, Evropi in drugih junakih. Leta 1962 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. Ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja se je bolj posvetil slikarstvu, kasneje izdelavi tapiserij in kiparstvu. Njegova značilna motivika še naprej izhaja iz narave, kraških polj, ptic, ki žive pri nas, na slikah in pri kipih dodaja najdene predmete, mivko, školjke, črepinje. Makuc je ključni del svojega opusa podaril Goriškemu muzeju.